[ Pobierz całość w formacie PDF ]

Klemen je vstal in dejal: »V nedeljo popoldne bi lah-
ko ob0 li pet 0 est gostiln. Ni vrag, da bi nekaj ne nabra-
li. Kaj pravite k temu? No, poskusili bomo.«
V nedeljo so 0 li najprej v Pudob k Vilarju, kjer so
fantje peli in pili.
Klemen je pristopil k Tonãkovemu Vinku: »Bi dal za
rdeão pomoã? Za tiste, ki so zaprti.«
Vinko jih je pogledal in se nasmehnil: ȉe bi prega-
njali konje, bi ne bili zaprti.«
»Borijo se za lep0 e cilje.«
»Ha, ha, za lep0 e cilje, kaj je lep0 i cilj kot gnati konja
ãez mejo in lepo zasluÏiti. No, naj bo, dvajset dinarjev
dam.«
Klemen se je obrnil k Bergantovemu Tonetu. »Bo0 dal
za rdeão pomoã? Kajneda?«
Tone je izbuljil oãi. »Kaj, kaj pravi0 ? Da bi dal za take,
ki se me0 ajo v tisti nesreãni komunizem? Ne, raj0 i ne
dam! Komunisti bi me 0 e kdaj olaj0 ali za Ïivino, hi0 o,
njive, gozd. Ne, kr0 ãendu0 ! Tudi tebi svetujem, da pusti
tiste neumne reãi!«
Repnikov Polde je nakremÏil obraz. »Ha, ha, za tiste
siromake!«
208
TIHOTAPCI
BESeDA
Tihotapec France je ob besedi »rdeãa pomoã« dvignil
kozarec vina in zapel: »Amerika, Amerika, dolarji, do-
larji!«
»No, ali bi dal, te vpra0 am?« je ponovil Klemen.
»Naj gredo konje gonit. Kaj se gredo politiko? Vrag jih
pocitraj vse, ki se gredo politiko!«
»Torej ne da0 . Tudi dobro. ·koda se ti zdi dveh dinar-
jev.«
»Amerika, Amerika, dolarji, dolarji,« je pel France, se
zavrtel, segel v Ïep in dal dvajset dinarjev. »Pa pi0 i jim,
naj se gredo tihotapce. To je bolj0 e kakor politika.« Po-
tem je zaãel na ves glas tuliti neko pesem o kraljih-ciga-
nih.
Nekdo je rekel: »Za nobeno rdeão pomoã ne dam, ker
sem pomoãi sam potreben, 0 e svojega konja nimam!«
Gostilniãar je pri0 el miriti, ker se je bal oroÏnikov.
»Bo0 dal za rdeão pomoã?« ga je vpra0 al Klemen in
mu hitro povedal, za kaj gre.
»Kristus boÏji, z rdeãkarji si noãem mazati rok! Îe
tako je dovolj siroma0 tva v na0 i deÏeli. Kaj bi ga 0 e zga-
njali! Tisti komunisti bi mi pobrali gostilno in 0 e njive.
Vrag z njimi!«
»BeÏi no, beÏi, ne bodi tak!« ga je pregovarjal Klemen.
»Ne dam niã, pa ãe takoj pomrejo tisti rdeãi!« je za-
godrnjal gostilniãar.
209
TIHOTAPCI
BESeDA
Na vratih so se prikazali oroÏniki. Njihovi bajoneti so
se zable0 ãali v popoldanskem soncu. Usedli so se k mizi
in postavili pu0 ke med noge. Klemen je pri priãi 0 el v
drugo sobo. Pevec, ki je prej pel o ciganskih kraljih, je
spremenil besedilo in zapel: »Ej, vsi cigani in socialisti
naj se gredo solit ali pa praprot kosit, la, la, la . . .«
»Bravo, bravo, lepo poje0 ! Kar tako naprej!« je pohva-
lil vinjenega pevca starej0 i Ïandar in si vihal brke ter po-
gledal po gostilni.
Klemen je z drugimi krenil zbirat v Vi0 evek. Med
potjo so se pogovarjali. »Si jih videl? ·e norãujejo se iz
zaupnikov. Pa gostilniãar, kak0 en je! Naprednjaka se
dela, pa je tak, da se bog usmili. Ves je poten od strahu,
da mu ne bi kdaj pobrali tiste njegove male gostilne.«
Pred Vi0 evko so se ustavili. »Sem za to, da se razde-
limo,« je rekel Ivan. »Jaz in Tone bi 0 la v Kozar0 ãe in
·martno. Tinãek in Lado naj gresta v Vrhniko in Marko-
vec. Ti, Klemen, bi pogledal v obe gostilni v Vi0 evku.
Nato bi krenili 0 e v Stari trg. LoÏani bodo Ïe sami pobra-
li v svojem mestu. Samo enkrat se vpra0 a: Da0 ali ne da0 !
Ni treba prosjaãiti. Vrag vzemi bahaãe!«
Segli so si v roke in se poslovili do druge nedelje, ko
bodo videli, koliko se jim bo posreãilo zbrati. Klemen je
krenil k Îurgi.
Jager je imel klobuk poveznjen na desno stran glave.
Oãitno je dremal, ker je celo noã igral prekupãevalcem.
210
TIHOTAPCI
BESeDA
V sobi so barantali za konje. TeÏki litri so stali na mizah.
Od 0 tirih miz je vino kar teklo. ·tirje kupci so dremali
naslonjeni na mlzo.
»Osem tisoã pa ne. Sedem tisoã petsto,« se je drl Sko-
ãirjev JoÏe in hripavo tolkel ob polito mizo.
Tri nalepotiãene natakarice so v kotu izmivale krva-
vega kupca, ki so ga malo prej natepli, ker je zmerjal.
Klemen je stopil k Skoãirju. »Ti, JoÏe bo0 dal za rdeão
pomoã? Tri kovaãe bo0 Ïe dal!«
»Kaj je to rdeãa pomoã, kak0 na bratov0 ãina pa je spet
to!« je zaãudeno vpra0 al JoÏe.
»Hm, za tiste, saj sem ti Ïe nekoã povedal, za tiste, ki
zaradi politike trpe v jeãi.«
»Kaj, kaj, si znorel! Da bi dajal za tiste 0 tudente, ki se
gredo politiko! Nak, Klemen, Skoãirjev JoÏe ni tako ne-
umen. Sem naj bi pri0 li, konje naj bi preganjali, pa bi
lepo Ïiveli! Za take niã ne dam. Stradajo naj!«
»Pojdi se solit. Tvoj sin tudi 0 tudira. Vrag vedi, kaj bo
0 e z njim,« mu je zabrusil Klemen in od0 el k drugi mizi,
»No, za tiste, ki se zapi0 ejo proti Îivkoviçu in minist-
rom, pa damo tudi mi,« so se oglasili trije kupci, ki so
tedaj dremali ob mizi. Dali so vsak po dva kovaãa.
»Hm, no ja, ãe so jih Îivkoviçevi kujoni dali za zapa-
he, dam tudi jaz,« je rekel 0 iroki stari gostilniãar in po-
nudil tri kovaãe.
211
TIHOTAPCI
BESeDA
»·e otepalo se vam bo! Za komuniste ne bom dal nik-
dar niã!« je mrmral Skoãir in jezno zrl za Klemenom, ki
je zadovoljen odhajal od Îurge.
212
TIHOTAPCI
BESeDA
Kupãije in politika
esnikov Korle se je oglasil neke deÏevne aprilske
Lnedelje pri Ïupniku Potokarju. Ponudil se mu je bil,
da bo vodil kupãije v Ïupnikovem imenu. On Ïe ne bo
sme0 il Ïupnikovih kupãij in svojega Ïupnika ne bo go-
ljufal. Ugotovila sta namreã, da je Bergantov pri treh ko-
njih Ïupnika spet ogoljufal za tristo din. To res ni dos-
ti, toda pri veã konjih pa Ïe nanese.
»Za boÏjo voljo, koliko sveã bi kupil za ta denar!« je
vzdihnil Ïupnik Potokar. »To se pravi, da je Bergantov
Tone slepar, ki mu ni niã sveto.«
»Res je, gospod Ïupnik. Povedal sem vam Ïe lansko
leto, da je Bergant goljuf prve vrste. Kolikokrat nas je Ïe
ogoljufal, dokler se nismo postavili na lastne noge. Od-
trguje gonjaãem, goljufa po0 tene Ïenske, kmetice in ko-
ãarice, pri pra0 iãih, posebno reve iz bajt. Goljufa pri gra-
mozu. Bergant ni zdrav, ãe ne goljufa. V cerkev hodi,
reãem pa vam, da ni veãjega falota in hinavca med
nami! Takoj mu odpovejte kupãije! Recite mu, da vas je
minila volja kupãevati. Verjemite, jaz vam bom vse toã-
no in po0 teno prinesel. Tudi ne bo med gonjaãi spotika-
nja nad va0 imi konji. Saj veste, da so nekateri veliki
213
TIHOTAPCI
BESeDA
posmehljivci, kadar gre za Ïupnikovega konja ali kobi-
lo. Vinko in Polde sta vedno spra0 evala, ãe ste konja
poÏegnali, preden je 0 el ãez mejo. ·e na Baãu je oni dan
kriãal Bergant kupcem, naj dajo za kobilo na0 ega pre-
ãastitega Ïupnika dvesto lir veã, ker je Ïegnana in bo
prinesla sreão v hlev. Tudi dobil je, ker so nekateri Pivãa-
ni vraÏeverni.« Îupnik Potokar je pazljivo poslu0 al vne-
tega Korleta. Postavil je na mizo steklenico vina in mu
nalil zvrhan kozarec. Ni bila njegova navada, da bi da-
jal za vino. Bergantu ga ni 0 e nikoli dal. Z njim je vedno
opravil kar v hlevu, kakor s hlapcem. Lesnikovemu je
verjel. Krepko sta si stisnila roke, preden sta se raz0 la.
Drugega dne je Ïupnik dal poklicati Bergantovega
Toneta. Brez uvoda mu je zabrusil v obraz, da ne misli
veã kupãevati, ker da ga je pri zadnjih treh konjih osle-
paril za tristo din, kar pa mu mora takoj vrniti. [ Pobierz całość w formacie PDF ]

  • zanotowane.pl
  • doc.pisz.pl
  • pdf.pisz.pl
  • sportingbet.opx.pl

    • Podstrony