Milan Pugelj Bela vrana

[ Pobierz całość w formacie PDF ]

leti seznanil s svojo sedanjo �eno, kako so ga prestavljali
sem in tja in kako je pu0 �al, da je 0 lo vse svojo pot. Skr-
bel je samo za denar in zanj je �rtvoval vsak dan osem
ur, ki jih je presedel v pisarni. V tem je videl vso svojo
dol�nost. Vse drugo je bilo posve�eno udobnosti in le-
nobi.
285
BELA VRANA
BESeDA
2
rugi dan po slu�bi je 0 el Srako0 k svoji materi. Ob
D0 estih, ko so se iztekle uradne ure, je bilo �e po-
polnoma temno. Ulice in ceste, ki so kazale lice dolgo-
trajne vojske, so bile mra�ne in blatne, plo�niki razdrti,
kandelabri za svetilke uviti ali odlomljeni, svetilke po
njih �e davno razbite.
Sre�aval je mo0 ke, vra�ajo�e se z dela in stanujo�e na
drugem koncu mesta, in �enske, ki so skrbne in revne
tekale po mestu, da dobe kakr0 ne koli hrane za la�ne
otroke in mo�e.
Njegova mati je stanovala v predmestju. V sobi je
imela 0 e vso staro rodbinsko ropotijo, ki jo je vozila s
seboj, koder je hodila. Na omari je stalo ve� kri�ev, sveti
Anton, lur0 ka Mati bo�ja, po stenah so visele same svete
slike razne velikosti, a ob vratih ro�ni venec z debelimi
�rnimi in rjavimi jagodami. Pohi0 tvo je bilo staro in za-
nimivo.
Ko je vstopil, je sedela mati pri mizi in �itala iz debe-
le, rde�e obrobljene ma0 ne knjige. Lu� je stala tik njo,
bila je tista davna petrolejka z belim sen�nikom, ob ka-
teri se je u�il Srako0 0 e kot dijak.
286
BELA VRANA
BESeDA
�Dober ve�er, mati,� jo je pozdravil.
�Bog daj, Bog daj,� je ponovila naglo starka in ga gle-
dala pozorno in ljubeznivo s starimi oslabljenimi o�mi.
�Tak si se vendar enkrat spomnil name, tak si vendar
pri0 el.�
In takoj je poskrbela zanj.
�Malo ajdovih �gan�kov ti lahko skuham, tudi masti
imam nekaj in jaj�ek. �e ho�e0 , pa ti rada naredim.�
�Ni� ni treba, mama, kar tako se pogovoriva.�
�Bo0 pa malo dobrega kruha in par jabolk.�
Naglo je vstala, prinesla belega kruha in dve debeli
rde�i jabolki. Polo�ila je vse predenj in ga silila: �Tak jej,
no, tak jej!�
Srako0 si je odrezal belega kruha, ki je bil tiste �ase
redek, lupil je rde�e jabolko in zavzdihnil. Starka je po-
maknila stol bli�e, gledala skrbno sinov obraz in iskala
v njegovih o�eh, v njegovih potezah in na njegovih ust-
nih hipne misli in pravo stanje.
�Mama, novi �asi so pri0 li, stari so propadli,� je rekel
sin.
�Sem nekaj sli0 ala in nekaj tudi brala,� je rekla naglo
starka. �Saj tako je prav. Vsak zase, ne pa tisto, da bi
tla�ili drug drugega kakor do zdaj.�
Srako0 kima z glavo, dene v usta ko0 �ek kruha in ga
po�asi zve�i. �Toda,� pravi, �tudi tako je �e, da mora
nem0 ki uradnik na Nem0 ko, na0 pa k nam.�
287
BELA VRANA
BESeDA
�Kakopak,� re�e starka, �saj tako naj bo.�
�Kjer je vse v redu, gre to gladko izpod rok,� govori
sin, �pri meni na primer je vse druga�e.�
�E, Peter,� povzame mati, �nisem ti dejala enkrat,
ve�krat sem ti ponovila in 0 e takrat, ko je bil �as. Na0
�lovek vzemi na0 o �ensko za �eno, t�ko, ki govori na0
jezik in ki po na0 e misli. Hojoj, koliko ti je po na0 ih kra-
jih lepih in mladih deklet, menda nikjer toliko. Pa ste bili
taki vmes, da jih niste videli. �li ste med Nemce in pri-
peljali domov, kar ste pobrali tam na cesti. Ni se znalo
obrniti v doma�i hi0 i, ni moglo z materjo izpregovoriti
besede, ker ni znalo na0 ega jezika. Ej-jej, kako je bilo
�alostno, ko si pripeljal ti svojo! Takrat je bil 0 e rajni o�e
�iv, vse sva pripravila za sprejem, pa zraven vedela, da
bo napak. O�e je tolkel nekaj po nem0 ko, pa mu ni 0 lo.
Medve sva se pa le gledali, �eprav si ti pripovedoval
meni, kaj misli ona, in njej, kaj sem rekla jaz. Pono�i se
je o�e prekladal po postelji in vzdihoval, pa sem ga
vpra0 ala, kako sta mu v0 e�. Saj sama vidi0 . Saj sama
vidi0 , je zastokal in se prekladal naprej.�
Sin grize jabolko in pravi: �Res je! Pa je vsega le naj-
ve� krivo to, ker so nas me0 ali. Nemce so po0 iljali med
nas, nas pa med Nemce in tako se je kateri ujel.�
�Le �akaj,� nadaljuje mati. �Jaz sem to �e vse takrat
premislila. Vidi0 , pridejo otroci in treba jih je izrediti. Ali
po tvoje, ali po njeno? Potrebno je, da eden odneha in
288
BELA VRANA
BESeDA
tisti ni potem ni�. Tisti ne velja. Zakon pa, kjer ni ni�
mo� ali ni� �ena, je slab. Tako je, kakor �lovek na eni
nogi. Saj gre vse naprej, saj se �ivi, pa kako!�
Srako0 premi0 lja, gleda v mizo in preklada olupke.
�In 0 e eno je res,� doda mati, �0 e eno! �e vzame Ne-
mec na0 o �ensko, bo vse po njegovem. Otroci, ona, vse
po njem, vsi po nem0 ko in vsi Nemci. �e ti pa Slovenec
vzame Nemko, je pa ravno narobe. Vse po njenem, vse
po nem0 ko, otroci in 0 e mo�. Kak0 ni pa ste, res vas ne
spoznam. Stara sem, pa si mislim, �e bi bila mlada, pa �e
bi �e kako pri0 lo, da bi imela Nemca za mo�a, tistega pa
ne, da bi prodala vse, kar je na0 ega, kar tako slepo, jezi-
ka ne dam, bi rekla, pa svojih otrok tudi ne. Tako naj
bodo, kakor sem jaz. Vi ste mo�je, no, pa tako!�
�Eh,� pravi sin, �v�asih sem mislil na to, pa redko.
Nau�i �eno svojega jezika, toda kdaj? Slu�be osem ur na
dan, �lovek si rad oddahne in tako mine �as.�
�Ni�, ni�,� poprime mati, �saj ni tega, kar sva se na-
zadnje menila, ni� treba. Hojoj, koliko ti je pri nas de-
klet, zalih deklet kakor malokje! To, kar ste navozili od
drugod, se lahko pred njimi skrije. Vidi0 , sosedova Len-
ka, saj se je se spomni0 ? V�asih me je vpra0 ala: Kaj pa
va0 ? Kaj pa Peter? Se bo tam o�enil! Ni� se ne bo, te
je branil o�e, saj je moje krvi! No, potem si pa pripe-
ljal svojo sedanjo in Lena se ti je smejala. T�ko, je rek-
la, bi pa tudi pri nas lehko dobil!�
289
BELA VRANA
BESeDA
�Veste, mama,� pravi sin, �zdaj je tako, da mora vsak
iskati slu�be tam, kamor spada. Nemec med Nemci, na0
med nami.�
�Saj to je prav,� kima mati, �saj tega je treba.�
�Frido so spodili iz slu�be,� vzdihne sin.
�Zakaj?� se za�udi mati.
�Nemka je.�
�E, �e je Nemka,� se premisli mati, �potem je seveda
prav. Pa da je Nemka, pravi0 , pa tvoja h�i je!�
�In �e grem jaz na Nem0 ko, pa mene tam odslovijo.
Zdaj dobro vidim, mati: vse je bilo narobe. Pri0 li so �asi,
ki delajo z nami obra�une nazaj. In ne za malenkosti; za
vse �ivljenje. Vidi se, kaj bo. Dru�ine se bodo lo�ile, �ena
bo pustila mo�a, o�e otroke, mati sina. Delilo se bo vse
natanko, kakor si je kdo zaslu�il. Kdo bi si bil kdaj mislil
na ta �ivljenjski obra�un?�
Srako0 vstane in hodi po sobi z rokami v �epu, udrtih
prsi in postaran.
Mati ga spremlja z o�mi in misli.
�Zdaj ti pa ni� ne re�em, kako stori in kako ne stori.
Star si �e, h�er ima0 godno za mo�itev. Sam si svetuj.
Molila pa bom, da bi ti dal sv. Duh prave misli. Kaj pa
je tvoj sin?�
�Saj veste,� odgovori sin, �0 tudira.�
�Ne, ne,� pravi mati. �Ali je na0 , ali ni?�
290
BELA VRANA
BESeDA
�Nemec,� odgovori Srako0 , kakor bi bil obsodil sam
sebe.
�Nemec,� ponovi starka ostro, �Nemec! Zato me ni
nikoli k vam, ker ne maram tujih ljudi. �e pridem, pa te
ni doma, s kom pa naj govorim? Nih�e ne razume mene
in nikogar jaz. In tako je v tvoji dru�ini, v dru�ini mojega
otroka, edinega sina. Sramota!�
Srako0 hodi sem in tja in ne re�e besede. Samo upog-
njen je 0 e bolj in njegov 0 �etinasti obraz je rumen kakor
vosek.
291
BELA VRANA
BESeDA
3
rugi ve�er se je v kuhinji kmalu lo�il, od0 el v sobo
Din sedel v temen kot zofe, stoje�e od okna sem ob
steni. Lu�, ki je gorela zunaj na cesti, je segala skozi obe [ Pobierz całość w formacie PDF ]

Podstrony

Drogi użytkowniku!