[ Pobierz całość w formacie PDF ]

poskaãejo s koleslja in Ïenske si uravnavajo krila. Nek-
do govori o voznem listku, Mirtiã ne ve kdo, ali vseeno
gre naprej v postajne prostore in si kupi listek. Vsi gre-
do za njim in se postavijo zunaj na peronu v krog.
Dvoje, troje Ïelezni0 kih ãuvajev hodi okrog voglov,
sicer ni nikjer nikogar. Na steni brni enakomerno elek-
triãni zvonec, ki naznanja prihod vlaka. Izza zadnje ste-
ne zavije po0 tni voz s suhim, sivim konjem, ki enako-
merno poka0 ljuje.
77
MALI LJUDJE
BESeDA
»Za BoÏiã,« govori oãe s prijaznim glasom, »le gotovo
pridi! âe veã ne, za en sam dan. Rad bi, da bi skupaj
boÏiãevali!«
Tina niã ne govori, tudi Milica ne. Prva drÏi v roki
rdeãe roÏe in je videti, kakor bi bila nanje pozabila, ali
bi veã ne vedela, komu jih je namenila. Mati govori o
zdravju, Ïeli sreãno voÏnjo in vpra0 uje, kdaj dospe vlak
v Ljubljano, kdaj do tiste postaje, kjer sluÏbuje njen sin.
Med vsemi plava nekaj otoÏnega, sanjavega. Radi bi
ostali vsi skupaj, pa ne morejo. Enega od njih kliãe Ïiv-
ljenje v druge kraje.
Mirtiã je ves bled, vidno zmeden. Misli mu begajo po
glavi, pod senci mu tolãejo Ïile kakor kladiva, po u0 esih
mu 0 ume in zvene pla0 ni in neumljivi glasovi. Vsak hip
pogleda z oãmi v daljavo po ravnini, odkoder priãaku-
je ãrne in kadeãe se lokomotive. Misli nanjo kakor na
po0 ast in grozno mu je. Zdaj  ta trenutek se je prika-
zala. Spoãetka je majhna in ãrna, a vsak hip postaja veã-
ja in ogromnej0 a. Glavo nosi pokonci in iz nje se vale
dolgi in nepregledni oblaki gostega dima. Rohni, ropo-
ãe, prasketa, mirno se bliÏa in mogoãno, kakor bi plava-
la na nevidnih krilih ped nad zemljo sredi teh poljan in
holmov. Na vse strani puhti od nje silovita moã, ki se 0 iri
po ozraãju kakor grom neba ali bobnenje potresa. Os-
ter ÏviÏg se ogla0 a iz nje, reÏe zrak kakor nevidna ostri-
78
MALI LJUDJE
BESeDA
na in se zajeda v uho kakor nekaj bodeãega in nevarne-
ga. Îelezniãarji tekajo pred postajo, dvoje, troje potni-
kov izstopi, vlak stoji ãrn, dolg in 0 umeã.
»Kdaj se zdaj vidimo?« se nenadoma oglasi Mirtiã, v
obraz je bled kakor rjuha, roke se mu tresejo, govori,
kakor bi bil naenkrat oslabel, onemogel in glava mu leze
nekam na prsi proti zemlji.
»O BoÏiãu!« odgovarja nekako za njegovim hrbtom
oãe in tudi njegov glas se je spremenil, postal je votel.
»Ako Bog da zdravje!« dostavlja. »Ako Bog da!«
Tinica zaihti in zakrije oãi z belim robcem, Mirtiã se
oglasi vnoviã ãisto rahlo in obupano: »Nikoli veã se ne
bomo videli!« spregovori in se hipoma oklene s trepeta-
joãimi rokami materinega vratu, kakor bi pri njej iskal
zaveti0 ãa in re0 itve. Oklepa se je tesno, kakor bi ne ma-
ral veã od nje.
Vlak Ïe ÏviÏga, oãe spodbuja, da je treba vstopiti, sin
omahuje tik matere, hoãe oditi, odhaja, Milica kliãe za
njim in mu ponuja bel, z jedili napolnjen zavoj, lokomo-
tiva zahrope in se zgane, vozovi sunejo drug ob druge-
ga, mati se oglasi prestra0 eno, skoro zajeãi: »Kaj ti je,
Tone, kaj ti je?«
Tone leti nekam v sredo vlaka, iztegne roko, da bi se
oprijel voznega roãaja, zagrabi mimo v zrak in med
beÏeãe Ïelezje, skloni se in pade. Vse zakriãi kakor po-
79
MALI LJUDJE
BESeDA
divjano, zavornice za0 kripljejo, lokomotiva zabuãi in se
ustavi, vozovi se sujejo med seboj in obtiãijo ãrni in
mirni. Mirtiã je Ïe mrtev.
80
MALI LJUDJE
BESeDA
Na gradu
tisti sobi gradu, kjer drÏe tri okna na vrt, sedi
Vdana0 nje poletno popoldne priletna gospodarica
gra0 ãakinja Tereza in lista po knjigi. Njena Ïenska doba
se obraãa proti 0 tiridesetim letom, lasje so priãeli pola-
goma siveti, koÏa se je nabrala zlasti okoli oãi in po ãelu
v tisoãere gube in gubice, ki se vedno mnoÏijo in veãa-
jo, a ona je 0 e vedno gospodiãna. Po njenem mnenju je
tega krivo Ïivljenje in zlasti razni sluãaji. Zdravnik iz
bliÏnjega mesta, g. dr. Lovro Kociper, jo je Ïe drÏal ne-
koã v sobi okoli pasa in ravnokar je bil priãel razkrivati
svoja ãuvstva, ko je planila nenadoma v sobo rajna
sestra Vincencija in zakriãala: »Pojdita dol, hlapec Jure
se je obesil!« Hlapec Jure, ki je bil velik pijanec, se je res
obesil. Konec ga je bilo, ali tudi tako ugodnih situacij z
mladim doktorjem ni bilo veã. Bilo je, kakor da je kdo
odkrite in tople besede zapla0 il.
Pozneje nekoã spomladi je mnogo govorila z velepo-
sestnikom Jurco iz Primorskega.
Spomladansko popoldne sta tako pred leti stala pred
gradom, su0 ca meseca je bilo, ravnokar je bil zapadel
nov sneg, ki se je pa v Ïe toplem solncu topil, da je od
81
MALI LJUDJE
BESeDA
vseh strani curela in Ïuborela voda. Stojita pred gra-
dom, pa pogleda mladi veleposestnik najprej na levo
naokrog, potem na desno, nato po vseh grajskih oknih
in v grajsko veÏo. Nikjer ni bilo Ïive du0 e in on reãe:
»Kaj bi vi napravili, recimo, ãe bi vas jaz pri ti priãi po-
ljubil!«
»Hm!« je rekla ona v prijetni zadregi. »Kaj naj bi na-
pravila . . . Ali naj bi vas toÏila  zaradi poljuba?«
On se je bil Ïe sklonil  takrat bi bilo, ãe nikoli ne ali
v istem trenotku je zagrmelo na strehi, sneg se je vsul po
obeh, njemu odbil klobuk, njej zme0 al frizuro, da je bila
v hipu vsa ku0 trava in razdejana in je morala steãi v
grad.
Po mnenju gospodiãne je v Ïivljenju vse odvisno le od
sreãe. Kdor ima njo, ima vse, kdor je brez nje, nima ni-
koli niã. Naj bo lep, naj bo bogat, naj bo 0 e tako moder,
ãe mu ni sreãa mila, ne bo vse skupaj niã, pa naj se loti
ãesarkoli.
O sebi ve in dobro spoznava, da nima sreãe. Na gra-
du samotari, izplaãuje delavce, ki ji obdelujejo polje in
vinograd, najema jih in odpu0 ãa, pa tako Ïivi dalje z
dneva v dan. Vse njeno Ïivljenje je v zadnjih letih brez
izpremembe enoliãno. Danes je vse tako, kakor je bilo
vãeraj, jutri bo vse tako, kakor je danes. Dolgãas je torej.
Zunaj na vrtu cveto rdeãe vrtnice in njihov vonj pri-
haja v sobo kakor nekaj opojnega in omamnega. Zadaj
82
MALI LJUDJE
BESeDA
za vrtom se pomiãe kmeti0 ki voz, kmet Lukec gre z
biãem v roki tik konja in pokimava, za vozom teko po
poti otroci in eden izmed njih kriãi: »Oãe, oãe, glejte,
kolo se vrti!« Lukec pljune v stran in odgovori: »Pa jezik
podstavi!«
Zoprno je, zoprno. Zlasti take poletne popoldneve.
Zunaj vroãina, znotraj soparica, povsod pu0 ãoba in
dolgãas.
Gospodiãna Tereza zmi0 lja nekaj ãasa, pa stopi poãasi
do vrat, odpre jih in zakliãe po hodniku: »Marjeta, Mar-
jeta!«
Zapre zopet vrata, sede nazaj na 0 iroko roÏnato zofo,
in kmalu pride tudi Marjeta, stara in ko0 ata grajska de-
kla. »Uh, uh«  se pritoÏuje  »ta na0 mladi pastir Pe-
terc ima pa Ïe take besede, da ãlovek ne ve, kam bi po-
gledal, ko ga sli0 i. ·e mene, ki sem stara, je vendar tako
sram, da nikoli tega!«
»Tamle,« kaÏe gospodiãna Tereza, »na omari je kljuã
od male kleti na levi. Iz tistega soda natoãi, ki je v njem
starina, pa prinesi polno steklenico!«
»I,« misli Marjeta, »kaj bodo pili?«
»Vroãe mi je,« pojasnjuje gospodiãna.
»Po tisti starini preklicani jih bo 0 ele kuhalo in jih
bo!« jo onika dekla in kima z glavo.
»Pa dolgãas mi je!« doda gospodarica.
83
MALI LJUDJE
BESeDA
»I,« jecne zopet Marjeta. »Pa bi stopili malo k nam
doli, k druÏini. Tak ravs in kavs je vedno, da ima ãlovek
res dosti poslu0 ati!«
»No, le pojdi, pa prinesi!« ukazuje gospodiãna. Mar-
jeta gre in se kmalu vrne s polno steklenico in kozarcem,
postavi vse skupaj na mizo in odide.
Vino je tako, kakor bi stopili cekine, pa jih zlili raztop-
ljene v steklenico. Pri toãenju se iskri in peni in kar zvez-
de se pode po kozarcu.
Gospodiãna Tereza nagne kozarec in ga izpije do dna.
Sedi naprej, natoãi novega in njene misli so kmalu vedre [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]

  • zanotowane.pl
  • doc.pisz.pl
  • pdf.pisz.pl
  • sportingbet.opx.pl

    • Podstrony